{"id":571,"date":"2026-04-28T15:26:05","date_gmt":"2026-04-28T14:26:05","guid":{"rendered":"https:\/\/evapozar.com\/?p=571"},"modified":"2026-04-28T15:26:51","modified_gmt":"2026-04-28T14:26:51","slug":"ko-se-plani-sfizijo-in-telo-rece-stop","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/evapozar.com\/en\/ko-se-plani-sfizijo-in-telo-rece-stop\/","title":{"rendered":"Ko se plani sfi\u017eijo in telo re\u010de stop"},"content":{"rendered":"<p>V zadnjem \u010dasu imam ob\u010dutek, da\u00a0<strong>\u017eivljenje ne sledi ravno na\u010drtom, ki sem jih imela<\/strong>. Kot da se stvari kar naprej obra\u010dajo druga\u010de, kot sem pri\u010dakovala ali si \u017eelela. Sicer pa, \u017eivljenje (zelo) redko sledi na\u010drtom. A v zadnjem \u010dasu to pri sebi ob\u010dutim \u0161e malo bolj. Tudi v tem, da<strong>\u00a0telo v\u010dasih re\u010de nekaj, \u010desar si moj um ne bi izbral: upo\u010dasni, ostani doma, odpovej, po\u010divaj.<\/strong><\/p>\n<p>In tam se za\u010dne notranji konflikt \u2013 ga prepozna\u0161 tudi ti?<\/p>\n<p>Ker smo \u017ee rekle ja. Ker smo se nekaj dogovorile. Ker nas nekdo pri\u010dakuje. Ker bi \u201cmorale\u201d. In ker je del nas \u0161e vedno prepri\u010dan, da je prav, da stisnemo zobe in gremo naprej.<\/p>\n<p>Ampak telo v\u010dasih ne sodeluje pri teh zgodbah.<\/p>\n<p>V\u010dasih postane te\u017eko ostati dlje, kot bi \u017eelele. Te\u017eko poslu\u0161ati, se pogovarjati, biti prisotne.\u00a0<strong>V\u010dasih se zdi, da \u017ee samo to, da nekam gremo, od nas zahteva ve\u010d, kot v tistem trenutku imamo.<\/strong>\u00a0In kljub temu pogosto ostanemo. Ker no\u010demo razo\u010darati. Ker no\u010demo izpasti nezanesljive. Ker no\u010demo, da bi kdo mislil, da pretiravamo.<\/p>\n<p>Ampak to ima svojo ceno.<\/p>\n<p>Ne poka\u017ee se vedno takoj. V\u010dasih \u0161ele kasneje \u2013 kot\u00a0<strong>utrujenost, ki ne mine<\/strong>. Kot\u00a0<strong>razdra\u017eljivost ali ob\u010dutek, da je vsega preve\u010d<\/strong>. V\u010dasih kot konflikt, ki sploh nima veze s tistim trenutkom, ampak se napetost nekje mora sprostiti. In v\u010dasih kot\u00a0popoln odklop od stvari, ki nam sicer prina\u0161ajo u\u017eitek.<\/p>\n<p><strong>Ljudje smo zelo odporni in trdo\u017eivi, lahko dolgo \u010dasa \u201czdr\u017eimo\u201d. Ampak telo si zapomni.<\/strong><\/p>\n<p>In potem pride trenutek, ko postane jasno, da bo treba za\u010deti poslu\u0161ati prej. Tudi \u010de to pomeni, da si premislim, odpovem, re\u010dem \"ne\" ne\u010demu, \u010demur sem \u017ee rekla ja.<\/p>\n<p>In to ni lahka odlo\u010ditev. Ker ljudje lahko reagirajo \u2013 so razo\u010darani, jezni, ne razumejo. In hitro se lahko oglasijo krivda, dvom in tisti znani glas, ki pravi, da bi lahko \u0161e malo potisnila \u010dez.<\/p>\n<p>Pa vendar se vedno znova vra\u010dam k istemu vpra\u0161anju:\u00a0<strong>kaj se zgodi, \u010de tega ne naredim?<\/strong><\/p>\n<p>Hkrati pa vem, da \u017eivljenje ni tako enostavno. Obstajajo odnosi in odgovornosti, ki jih ne moremo kar odlo\u017eiti. Delo, otroci, skrb za druge. In v takih situacijah skrb zase morda ne pomeni odpovedi, ampak nekaj manj\u0161ega, bolj subtilnega.\u00a0<strong>Mogo\u010de kraj\u0161i premor ali nekaj zavestnih vdihov in izdihov. Mogo\u010de to, da si vsaj malo priznamo, kako smo v resnici.<\/strong><\/p>\n<p>Ne vem, \u010de obstaja popoln na\u010din, kako to \u017eiveti, jaz ga ne poznam. Vem pa, da ignoriranje telesa dolgoro\u010dno ne deluje.<br \/>Ko imam na izbiro dve odlo\u010ditvi in vem, da bo v vsakem primeru te\u017eko, mi pomaga \u010de se vpra\u0161am: <strong>katera odlo\u010ditev me bo vodila v stik s seboj in katera stran od sebe?<\/strong><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V zadnjem \u010dasu imam ob\u010dutek, da\u00a0\u017eivljenje ne sledi ravno na\u010drtom, ki sem jih imela. Kot da se stvari kar naprej [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":572,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[36],"tags":[],"class_list":["post-571","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-skrb-zase"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/571","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=571"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/571\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":574,"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/571\/revisions\/574"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/572"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=571"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=571"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/evapozar.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=571"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}